Bibice v nosku!

Mami mi je očistila nosek - obe luknjici - in nisem niti pisnila!
Sicer se ob tem namučita oba: Najprej iz vatke namočene v vodo izdelata torpede, debeline moje nosne luknjice ali ožje. Ati temu posveti veliko pozornosti in v izdelavo vloži čas in umetniško žilico. Potem s temi torpedoti v roki lovita luknjice mojega nosu, jaz pa se jim seveda izmikam. Če jima le uspe (navadno vsaj eden drži mojo glavo), potisneta torpedo vse globlje v moj nos in ga pri tem vrtita (v smeri urinega kazalca - v resnici ni pomembno...) v lovu na bibice. Jaz pri tem skušam karseda kričat - naj cela ulica ve, kaj delata z mano. Kadar ulovita posebej veliko bibico, sta ponosna in vesela in si jo nekaj časa ogledujeta. Če je lov neuspešen, poskušata znova, dokler moje dretje ni preveč ipično za njuni razneženi duši. Nikoli še nista poskušala več kot dvakrat na nosno luknjico ;)

Primer maminih "neumetniških" torpedov, ki so uporabni z obeh strani. Lahko so na koncu zaobljeni ali "špičasti".