Malo bom risala...

Narisala bom krogec, pa tu tako čotico....

.... Pa očke še rabi! Eno, dve očki ma. Pa še usta!

Kozice

Jaz imam vodene koze!
Zdaj jih nimam več toliko, vse skoraj so že šle, ostalo je nekaj krastic in pa veeeelik krater na čelu.

Prejšnjo soboto smo opazili mozoljček na vratu in ker so otroci iz vrtca imeli vodene koze, smo ga šli pokazat babici. Ona je našla še enega in potrdila, da imam vodene koze. Do večera jih je bilo že vsaj osem, naslednji dan pa sem bila vsa pikasta. Največ po glavi (povsod - pod lasmi, po obrazu, ušesih, vratu) in trebuščku. Pa mi ni bilo hudega. Dokler niso začele te koze kozaste srbet. Kako sem se jezila na mamico, ker ni dovolila, da se krampam! Ko so me srbele, sem povedala atiju ali mamici in smo jih mazali s takim belim edigsom, da bi jih "zbrisali".

Zato pa mami ni šla v službo in sva bile ves dan skupaj, gledali sva risanke, se igrale in risale. Na čaronalniku sva poiskale Tomaža in se igrale igrice. Najraje imam tisto, ko moram pokazat, kateri vlakec je jezen ali žalosten ali vesel ali presenečen ali se boji in mami je bila navdušena, ker sem vedno prav povedala!
Zadnje dni pa je z mano doma ostal ati in ker sem bila že boljša sva lahko šla ven. Obula sem škornje, da sem lahko skakala po lužah. Potem pa sem v eno padla in sva morala domov.

"Ati, če hočeš, da se ne bom krampala, me lahko nosiš". :) Prošnja ali grožnja atiju, ko zahteva da spim v svoji postelji! :)

Jutri pa grem spet v vrtec!

Moji otroci

Moji otroci so Minka, Tinka, Monika, Mojca, Maja, dojenčice Taja, Dina in Julija (ta je tako majhna, da jo lahko dam v žep), Telebajsek, nekaj medvedkov, žaba, opica, male živalce in nekaj figuric. Ker so še majhni, jih moram previjat, ko se pokakajo in jih oblačit. Seveda jim moram tudi kaj skukat, da ne ostanejo lačni in jih potem nahranit. Večje lepo posadim na stole pri mizi, jim zavežem slinčke in pogrnem prtičke, potem pa jim pogam jesti, saj niso preveč spretni z žlico.
Zelo pomembno je, da grejo spat. Po tleh jim po vsej sobi nastavim ležalnike, nanje razporedim moje otroke in jih pokrijem z robčki ali prtički. Ko pride mama iz službe, jo najprej opozorim "Pišt! Moji otroci spijo!"
Otroci včasih tudi jokajo in takrat jih moram potolažit in pocartat. Nekatere je treba tudi uspavat. Včasih koga tudi podojim - spleževa na veliko posteljo, položim ga ob sebe in dvignem majčko. Rada imam te moje otroke, jaz sem njihova mamica.
Pa nič ne ubogajo!

Kdo rabi pleničke?

V bistvu sem se spravila napisat kratek povzetek zadnjih devet mesecev zato, da bi lahko objavila nekaj pomembnejšega:
Čez vikend sem namesto pleničk nosila spodnje hlačke in ostale so suhe!
Namreč v tej novi igralnici v vrtcu imamo zraven taka mala stranišča. Ker so otroci brez pleničk hodli tja lulat in kakat sem seveda hotla tudi jaz. Pa je Darka rekla, naj mi mamica nastavi še kakšne spodnje hlačke za v vrtec, ker tako pridno hodim na stranišče, da plenička ostaja čista. In tako sem začela nositi spodnje hlačke, tudi spala sem v vrtcu brez pleničke. Doma sem še kdaj malce prepozno povedala, da moram lulat, pa sem se lahko večkrat na dan preoblekla v sveže hlače :) V soboto pa je bila mamica zelo vesela, ker sem vedno pravočasno povedala in sem ves dan lulala in kakala v stranišče. Za nagrado sem dobila Lokomotivčka Tomaža.
Še malo pa morda sploh ne bom več potrebovala pleničk. Tudi zjutraj, če grem takoj, ko se zbudim, na kahlico, ostane plenička, ki sem jo imela čez noč, suha! No, bom pa imela pleničke le še za previjat moje otroke...

Kaj je mami pisala o meni 21.maja 08

Našla sem en mejl, ki ga je mami pisala prijateljici 21. maja 2008 in piše o meni:

Ela je pa tako lušna! Pa prava klepetulja. Govori nonstop, vse pove, vse se da z njo zmenit. Skozi sproti opisuje svoja dejanja in dejanja drugih, kaj bo storila, kaj je bilo, kaj bi si želela in tako dalje. Govori v pretekliku in prihodnjiku, uporablja vse sklone (lepo loči rodilnik in tožilnik), glagole, pomožne glagole itd., edino dvojnega zanikanja še ne skapira. "Ne boš jedla?" "Ja." - to pomeni, da ne bo jedla. Torej potrdi tvoje zanikanje, če veš, kaj mislim. Vglavnem navdušuje me dnevno. Pa zelo divja je, taki ravbar, ni neki pussy (ko en njen prijatelj, ko ne upa nikamor splezat). Na tisti njen "avto" (taki potiskač) spleza na sedalo, pol pa pravi "Mama, glej Elo!" ko neki surfer zgleda. Tobogan obožuje, takoj se je naučila sama splezat gor po lojtrci, samo ji je brezveze se navadno dol pelat, zato se raje po trebuhu, al pa en dan ji je bil hit, po riti po onem lojtrastem delu dol! Pa VSE ponavlja. Ne samo pri govoru (zadnjič me je presenetla: "Adijo mami. Fajn bodi!"), ampak dejanja. Na punčki ali telebajsku (novi hit, sem ji kupla DVD) izvaja in se z njo pogovarja kot mi z njo - jo previja, kopa, daje spat, carta, ji da za jest (hrani je ponavadi ne, ker Ela tudi sama je), ali pa jezno reče "Veš kaj, telebajsek!". Pomaga nam kuhat, brisat, zlagat posodo - vglavnem vse mora "Ela tudi _____vstavipoljubno___ bo."

Pa mislim, da tudi že dosti razume:
Mama: "Joj, kak piha. Kdo piha, Ela?"
Ela "Veter!"
Mama: "Točno. Veter piha. Kaj pa dela sonček?"
Ela : "Sije" (prisežem, da prej nisem vedla, da to ve)
Mama: "Ja bravo, sonček sije ja. Kaj pa dežek?"
Ela : "Pada. Joj, mama lej pikice (Kaže na tla). Dežek pada."
Mama: "Res? Pa nimava dežnika. Kaj boma pa zdaj?"
Ela: "Mokre boma!"


Ni lušno? Al pa zadnijič, z Matjažem.
Ela:"Akala sem"
Matjaž: "Ja, zakaj pa nisi rekla, bi šla na kahlico."
Ela: "Oprosti, ati!"

Potty trainana še ni. Se pa spoznava s kahlo, na njeno željo včasih malo posedi gor, je tudi že lulala not. Bomo poletje izkoristli, da bo brez pleničke.

Tako. Če že dolgo nisem pisala, je vsaj tu mami malo opisala, kako je z mano.

Odkar sem bila tisti "sajšek"...

...je minilo že precej časa - zdaj tudi rečem že "zajček".
Kmalu po tistem je tudi mama začela hodit v to neko "sjušbo", jaz pa sem začela v vrtcu hodit spat po kosilu, tako kot drugi otroci. Doma se še vedno pustim uspavat, v vrtcu pa pa sem že od začetka lepo sama zaspala. No, čisto sama ne - z mano je v vrtec vsak dan hodila moja Minka. Ker je mami bolj dolgo v službi in tudi gre že, ko jaz še spim, sta me začela v vrtec vozit in pome hodit izmenično ati in babi Anka.
Nekaj časa se mi je uspelo zbujat malo pred mamino budilko, da sem dobila še malo za zizat, preden je mama pobegnila, kasneje pa sem jaz tudi raje še malo spala, da me mora ati zdaj že budit za v vrtec. Dojiva pa se z mamico še občasno, ko si zaželim.
V vsem tem času sem seveda zelo napredovala - govorim tekoče (pravzaprav kot dež), zrastla sem, vse bolj sem spretna, obvladam barve, količino do dve. Zelo rada pojem, posnemam odrasle, telefoniram, rišem in se igram: s punčkami, vrtec, trgovino....

Moja Minka in jaz na poti na morje

Vmes smo bili na morju, kjer sem neprestano silila v vodo, pa če so me valovi še tako zalivali. Še zdaj se rada doma kopam in se igram morje, v bani pa kažem mamici in atiju, kako plavam.
Potem sem nekajkrat imela rojstni dan - za te priložnosti so me naučili odgovorit z "dve leti". (Ta odgovor še zdaj uporabim, kadar ne vem točno, kaj so me vprašali...)
V vrtcu smo se preselili v drugo igralnico. Prišlo je nekaj novih otrok, ki so v začetku jokali, pa sem jih tolažila. Še vedno imamo našo vzgojiteljico Darko.
Zdaj tudi že redno pred spanjem čistim svoje zobke - imam jih že 18!

Muha

"Glej, Ela, to muho. Kak je tečna."

-"Bejž, muha! bejž muha!"

"Ela, znaš ti kakšno pesmico o muhi?"

-"Ja.

Ringaringaraja, muha pa nagaja..."

Zajček

"Lulu!"

Najprej sem si slekla štrample. In ker mami nič ne skapira, sem jo morala za roko zvlečt v kopalnico, nastavit kahlo in začet odpenjat bodi, da me je končno dala lulu. Potem mi je pa pokazala en nastavek, da sem lahko šla na veliko stranišče. "Lulu!"

S tem sem si pa nosek obrisala

Na smučanju

Prejšnji teden smo bili na smučanju v Kranjski Gori. Ati, mami, jaz, (teta) Anja in (stric) Ma(rko). Imela sem se krasno! S sabo smo vzeli nove sanke (beri: ganke!), tako sem se lahko veliko sankala, drugi pa so smučali.
Zjutraj sem bila sama z mamico ali atijem in sva jedla, šla na sprehod v trgovino in se igrala. Potem sta se zamenjala, midva pa sva se šla sankat in ga gledat, kako smuča. Ko je bilo konec, je prišel ratrak (beri: taktak!). Ati, mami, Anja in Ma so pili pivo, jaz pa ne, ker je ak! Vino je tudi ak. Sok in čaj pa sta mmmm!.
Potem smo jedli - jaz sem sedela sama za mizo na stolu kot velika. In tudi jedla sem kot velika. Popoldne sem jih imela vse zase, da sem se lahko igrala in jih komandirala, če le ni bil kdo preveč dremav - pa tudi za to imam rešitev: skakanje po trebuhu.

Draga teta Sonja,

ker si spet šla daleč in te dolgo ne bom videla, ti bom malo napisala, kaj delam te dni.
Prejšnji teden sva bili z mamico doma, ker sem kašljala in mi je teklo iz nosa in vsake toliko mi je mami dala palčko pod roko in rekla, da moram počakat, da zapiska, ker se pokažejo številke. Reče se, da sem bila bolana. Ampak nič hudega. Dobila sem še en veeeelik zob, četrti zgoraj desno. Ta teden spet hodim v vrtec. Tam je Žiga in dve teti in drugi otroci. Jem zajtrk in kosilo in igramo se in pojemo in plešemo. Potem pride mami in grem spat.
Zadnje čase zelo rada rišem. Mami ali atiju pokažem, naj mi nastavi mizico in stol, prinesem barvice in vzamem papir. Včasih koga pokličem, da mi nariše kakšno žival. Muuu - krava, beee - ovčka, gaga - račka, regarega - žabica, havhov - kuža, mijau - muca.... Riba pa je tiho.
Zadnjič je Muri prišel k babi v kuhinjo in pojedel moj korenček. Zato sem ga nagnala ven, topotala sem z nogami in mu rekla "Bejž!" pa zamahnila. Muri pa bi se cartal.
Ker je zdaj zunaj že mrzlo in večinoma mokro, je babi preselila mojega konjička noter. Zdaj se lahko gugam kar v dnevni sobi - Iiiihaha, ihaha!
Toliko zanekrat, me že prstki bolijo in saj veš, da ne morem tak dolgo bit na istem mestu. Bom še napisala, ko bo kaj novega. Lepo se imej, jaz bi te prišla kar obiskat.
Lupčke,
Ela.

Moj prvi rojstni dan

Moj prvi rojstni dan je za mano. Prišlo je veliko ljudi s škatlami in vrečkami. Vsi so se hoteli rokovati z menoj in mi tiščali v roko njihove vrečke in škatle. Le redkim sem segla v roko, ampak vrečke in škatle pa sem le vzela. Še dobro, v njih so bile same zanimive reči!! ;) Od veliiiiikega tobogana (ki je lahko tudi vodni), dveh punčk Tinke in Minke, seveda nove garderobe kot se za lepo punčko kot sem jaz spodobi, jajčkov smešnoglavčkov in drugih igrač do majhne zapestnice. Na takšnem praznovanju seveda ne sme manjkati torta. Jaz torte sicer nisem videla, sem pa dobila pikapolonico in račko, ki smo ju kasneje pojedli.

Škatle in vrečke pa mi lahko nosite pogosteje.;)

1 leto!

....je moja mama mama in moj ati ata. In moji babici sta babici in moj dedek je dedek. In moje prababice in pradedki so prababice in pradedki že eno leto. Pa moji teti sta teti in stric je postal stric. In jaz sem že eno leto Ela!

Posvetovalnica - 1 leto!

Teža: 9920 g
Višina: 75,5 cm (pa spet so me tlačli v tisto škatlo..grrr..kot da ne znam stat...)
Lepota: nepreceljiva ;)

Težja sem torej za pol kilce, zrastla 1 cm. Ni preveč, ampak zdaj sem pa po vseh tistih odstopanjih nad krivuljo, končno točno na 50.percentilu za mojo starost. Torej normalna :)

Dobila sem pikeca, tokrat v roko. Ne uspe mi nalepke snet.

Jabolko ne pade daleč od drevesa?

iiiii, vodica!

Danes je bilo tako vroče, da sem sitnarila, dokler me niso dali čofotat v moj bazen. Popoldne pa smo šli k atijevi teti na pravi bazen, kjer sem sprobala moj nov obroček. Jupi, plavala sem! Velika voda je super, ker sta mokra tudi ati in mami.

Updating windows....

11 mesecev (in pol)

Pol meseca nazaj sem dopolnila enajst mesecev pa nisem nič napisala. Takrat sem dobila BAZEN, saj me je prej mami dala čofotat v čolniček, v katerega je vlila dve vedri vode. Zdaj lahko s tem čolničkom plujem po novem napihljivem bazenu! Dobila sem tudi peskovnik. Takega lepega plavega v obliki školjke, ki se ga da zapret (da je res samo moj). Pesek je neki poseben, brez vsega in tudi brez okusa.

Res je, da veliko že znam in vsak dan pokažem kaj novega, a sploh nihče ni opazil, ko sem dobila še šesti zob! Zobje so precej koristni pri jedi, najraje si celo žemljico stlačim v usta. Všeč mi je tudi, če lahko sama pijem iz kozarčka ali jem z žlico, čeprav po resnici povedano se tako najem najbolj :/

Med pomembnejšimi zadevami, ki jih moram omeniti, je verjetno tudi ta, da sem se končno upala spustit in zdaj lahko tudi sama hodim. HODIM! Sicer sem bolj previdna in imam za daljše razdalje še vedno raje rokico ali potiskam voziček.

Takole, s pomočjo vozička, sem prehodila razdaljo od Lenta pa do mariborskega parka, ko smo z atijem in mamico uživali v Festivalu Lent. Zelo rada se igram z drugimi otroci!

No, pa sem se malo javila. Bom drugič morda bolj podrobno opisala, kaj vse počnem. Ko se pa toliko dogaja...

Dve stvari

• Če bi dobila evro za vsak svoj zob, bi imela pet evrov. Dobrodošel drugi zgoraj desno!
• Sprejeta sem v vrtec! Ati pravi, da je to začetek moje kariere, mami pa je vsa ganjena ob prvem roditeljskem sestanku zame. Ah, bo še solz za roditeljske...

Ajd, laufam nazaj ven :)

Pogrešam atija

"Kje je ati?"
"V Portorožu."
"Kolikokrat še grem spat pa pride?"
"Ti? Kakih 43krat..."

Posvetovalnica - 9. mesec (in tričetrt :))

Teža: 9440 g
Višina: 74,5 cm

Čakala sem tako dolgo, da je prišla že babica in je šla kar zraven z nama z mamico.

Zdravnica (=teta v belem) se je hotela igrati z mano, jaz pa vem, da gre za Denverski razvojni test. Sem ga opravila odlično, itak. Sicer pa so me so bolj zanimale stvari na njeni mizi, stetoskop, kartoteka, embalaža od Denverja...

Zdrava sem. In spet so me hvalili. Se bom še razvadla... :D

Gor

Danes mi je uspelo splezat tri stopnice visoko*. Potem pa vsi prihitijo široko odprtih ust in oči. To je verjetno še večja pohvala kot ploskanje :D

V vednost - enkrat ta teden sem dobila še četrti zob! Zdaj imam dva zgoraj in dva spodaj. Pomalem so že uporabni ;)


*Dedi me je pazil.

Morje!

Tako s klicajem to vedno izgovori moja mama. In zdaj razumem zakaj. Bila sem prvič na morju. Supersko je!
Lahko sem se igrala s peskom (okus je sicer bljak), malimi kamenčki, ki jih je ati zame metal po zraku, in velikimi (niso tako bljak), s katerimi me je mama naučila tolčt enega ob drugega, da delajo "bum bum".

Na plaži

Hotela sem v vodo pa mi nista pustila, češ da je še premrzlo za kopanje. Za lušte sem lahko malo z nogicami počofotala, ampak jaz bi kar sedla noter....

Ta vikend na morju je pokukal ven še moj tretji zob, prvi zgoraj. Levi. Končno imam več zob kot ušes.

In da ne pozabim - preden smo šli na morje sem dobila nov avtosedež, ta je po varnosti seveda "sehr gut", in novi voziček, ki se ga bolj zloži, da je bilo v avtu več prostora za ostale moje potrebščine. Pa temu vozičku nič ne manjka, kar ima večji - tudi ta se polegne, da lahko v njem še vedno spim.

V novem avtosedežu

V novem vozičku

9 mesecev

Evo ga, pa je zunaj še drugi zobek spodaj! Lep in oster kot sosednji.

Včeraj sem dopolnila devet mesecev. Plazenje že lepo, dobro in hitro obvladam. Rada se priplazim do česa malo višjega, da se lahko dvignem na nogice pa malo pogledam, kaj je na primer na mizi v dnevni sobi ali pa pomagam mamici pospravit kakšen predal. Če se naveličam, se znam lepo počasi nazaj počepnit in vsest. Najrajši pa splezam po mamici ali atiju, da me morata prijet za rokico in lahko jaz malo korakam.
Potem si lahko malo zaploskam! Všeč mi je, če kdo ponavlja za mano, pa tudi jaz rada ponavljam gibe in glasove za drugimi. Znam recimo tleskat z jezikom, cmokat za poljubček in odkimat "ne ne". Če mami nastavi roko, ji dam "poč poč" oz. atiju "fajfko" kot on temu reče.

Mmmm hruška!

Zobje in čevlji

Prejšnji četrtek, 5. aprila, se je pri mojih osmih mesecih in pol prikazal prvi zobek v mojih ustih. Vsi so čisto nori, bi ga radi videli, meni je pa samo tako malo smešno drugače pod jezičkom tam spodaj levo. Danes se mi zdi, da zraven čutim še eno bunkico. Pravijo, da imam tudi zgornje dlesni vse napihnjene. Mene pa tako srbi! Naj bo, kar bo, samo da neha to že tak dražit.
Ati in mami sta rahlo nejevoljna, ker se baje zbujam na eno uro. Halo!?, kaj je to ura?

V petek sem dobila svoje prve čevlje! Kupila jih je babi, so št. 19. Komaj čakam, da bom hodla. V Ponedeljek sem se naučila plazit. Končno! Sploh ni tako težko - sem že prej nekaj poskušala, pa nisem vedla, da moram biti na vseh štirih hkrati in potem premikat noge. Zdaj lahko malo več sama raziskujem, predvsem mi je všeč trata in vse, kar se da tam potrgat. Toliko vsega v enem tednu! Hja, zanimiva je starost osem in pol mesecev :)

Nove mere

Danes sem končno dobila pikeca. Ker je od prejšnjega obiska zdravnice minil že en mesec, so me še enkrat zmerili. Zredila sem se 400 g (torej jih imam 8800) in se skrčila za pol centimetra (?!) - tokrat so me namerili 70 cm v dolžino. Ne vem, zakaj me ne merijo v višino, saj že lepo stojim in ne maram, da me tlačijo v tisto škatlo...

Velika punca

Tako, zdaj sem se pa v stajici postavila sama na nogice. Gremo kupovat čevlje! :D

Posvetovalnica 7. mesec (in pol)

Težka sem 8400g, velika 70,5. Vmesecu in pol sem se torej zredila za 250g in zrasla za 3,5cm. Obseg glave in prsi enak, okrog 44cm.

Tokrat čakanje ni bilo tako hudo, sem se v čakalnici igrala in pogovarjala z drugimi dojenčki. Tehtala sem se sede, ker nisem hotla ležat. Jaz bi kar stala, pa pravijo, da se moram znat prej sama dvignit... Pikeca nisem dobila, ker sem šmrkala in kašljala.

Toliko na hitro, nimam več časa, je vse preveč zanimivo! ;)

Pust

oz. nore mame...

Kje sem jaz na sliki?

Vse najboljše ati!

Sicer sem ti pa že čestitala ob polnoči, 2h, 6h, 7h... ;)

Kaj je novega?

Zamenjali smo voziček. Zdaj lahko sedim, se igram in opazujem okolico...- ko sem zaspana, pa še vedno lahko spustijo naslonjalo, da leže v miru zadremam.

Nujno zamenjajte mami telefon! Ta je še iz pr.n.št.

Izpopolnila sem obrate s trebuha na hrbet in mi grejo že zelo dobro. Razen tega sem ugotovila, da se lahko učinkovito premikam, če leže na hrbtu dvigujem rito in se odrivam z nogami. Zadnjič pa mi je po pomoti celo uspelo nekaj sekund sedet sami brez opore!

Zdaj me zanimajo podrobnosti in drobnarije. Recimo tisti obeski na koncu zadrge. Pa listki na mehkih igračah - moram ja naštudirat, če se lahko perejo!

Prazniki

so menda zdajle, ko ati ne rabi v službo. In veliko hodimo okrog in vse se lepo sveti in blešči. Pravijo nam: "Srečnega pa zdravega...pa veliko otrok!" In dobila sem polno novih igračk!

Ko nismo na obiskih ali v trgovinah, pa sedim v svojem stolčku in gledam atija in mamico, ko pospravljata ali pa sestavljata kuhinjo.

Posvetovalnica, 5.mesec

- 8150 g (1000g več kot pred dvema mesecema in 4kg več kot ob rojstvu)
- 68 cm (od prejšnjič zrastla 5cm)
- cepiva v bedrco

Spet sem dooooolgo čakala, a sem bila potrpežljiva in mi je uspelo ostat dobre volje (čeprav sem preskočila dopoldanski spanec). Pri pikecu nisem rekla niti au!, pri oblačenju sem samo malo jamrala, ko sem prišla v vozičku ven, pa v hipu zaspala.... Pridna jaz.

Knjigožer

Rada imam knjige. Moje knjige so dobre, ampak tiste za odrasle so še boljše! Mami je pustila svojo knjigo z lepimi barvastimi platnicami v mojem nepredvidljivem dosegu....Mmmmmm!

Nedeljski izlet

V nedeljo smo se peljali na sprehod na Areh. Ker je ati močnejši in večji od mamice, me je lahko takole nosil in sem lahko kaj videla. Kadar sva z mamico sami, moram namreč ležat v vozičku (dooolgčas!). Všeč so mi bila vsa tista visoka drevesa, videla sem tudi že malo snega. Bila sem na najvišji nadmorski višini v svojem življenju.

Kaj je novega?

- Sama se obrnem s hrbta na bok in z boka na trebuh v položaj za pasenje kravic.

- Prvič sem uporabila svoj novi potni list. Šli smo namreč v Avstrijo kupovat kuhinjo. Tam sem se smejala. Smešni so :D

Aja, pa v Ikei sem izgubila svojo lepo mehko račko... (Sem od tete že dobila miško).

- Dobila sem nove, večje plenice, ki ne tiščijo pri bedrcah. Zdaj kakam v MAXI za 9-18kg. Atija malo skrbi, v kake plenice me bodo dajali, ko bom mela 15 kil...

- Prvič po več dni skupaj nisem šla na sprehod, ker je neko čudno vreme, in smo vsi spali kar doma v veliki postelji.

- Zelo rada lepo pokonci sedim ali pa delam trebušnjake, da se v sedečki položaj spravim.

- Babi in dedi sta mi prinesla čudovit stol!

Nogice

Našla sem svoje noge. Z rokami jih že skoraj spravim v usta, pa se mi vedno nekako izmuznejo. Me prav zanima, kakega okusa so. So pa strašno zabavne, ko tako migotajo in jih lovim.

Aua!

Te dni me nekaj muči. In jaz mučim mamico in atija. Pa jima sploh ne morem povedat, kaj me boli. Ker ne poznam niti svojih delov telesa in ker me onadva itak ne razumeta. Mama me sprašuje, če mi rastejo zobki ali me zvija v trebuščku ali me kaj drugega boli. Ja, kako naj pa vem? In potem me starša silita kupčke podirat in se vtikata v vsak moj akec in jih štejeta in štejeta dni, ko jih ni. Zgleda, da je to kar pomembna stvar. Baje se pa tudi veliko slinim. A zato so vse igračke in oblačila nekako...hm...mokra?
Joj, ne vem, če sem povedala, ampak moje roke lahko premikajo stvari! Prijemam že vse igračke in jih znam dati tudi lepo v usta. Ja, potem pa so menda mokre...

"Mmmm ma mba mba". Tole vam povem. Včeraj sem slučajno pogruntala te glasove, medtem ko sem spodnjo ustnico v usta vlekla. To namreč te dni rada počnem. Pa cvilim in juckam.

Zelo rada imam roke. Svoje, mamine in atijeve. Rada jih gledam pa še praktične so, ker nosijo vse sorte v usta. Moje so manj natančne, a bolj dosledne...

Pasenje kravic in poziranje

Danes med med mojim takoimenovanim pasenjem kravic, sta me mami in ati navdušeno opazovala in spuščala glasove kot 'iiiiiii...'. Nato je ati prihitel z fotoaparatom in me začel navdušeno slikati. Takšna pozornost mi je seveda godila, zato sem tudi pridno pozirala. Presodite sami... ;)

"Ti, ti smehec. Ja, kaj? Kaj boš povedala mamici/babici/teti/...?Si ti najlepša? Kdo je najlepši na svtu? Ja kdo? Joj, kak si lepa. Kdo ma najlepši/e/a nosek/očke/usta v vesolju?"

Take poslušam nonstop. Ko se katera nagne nad voziček, že vem, kaj me čaka. Baje naj me bo strah sezone curljanja iz nosov...

Posvetovalnica in prvo cepljenje

Pri treh mesecih starosti tehtam 7150g in sem velika 63cm (še manj kot meter, pa dosežem mamo). Sem se malo manj redila, ampak ni panike, ker sem prej bila taka čunka-bunka. Kljub ekstra meram sem menda lepo, zdravo dete in se normalno nevrološko razvijam.
Dobila sem pikeca s cepivi. Nič se mi ne pozna, ker mam bedrco še vedno lepo dvojno podloženo. Upam, da ne bo še kaj kasneje bubalo.

3 meseci

Evo, pa sem že tri mesece zunaj! Zadnji mesec sploh nisem mela časa pisat. Še jest nisem mela časa - menda nisem več bucka in sem se potegnila. Uh, bo treba delat na tem, v sredo greva z mamico na tehtanje in merjenje.

In zakaj nisem imela časa? Najprej smo imeli na obisku mamino in atijevo prijateljico iz Nemčije tante Katy. Seveda smo v tem času predvsem ženske veliko hodile okrog (po trgovinah, valda) in čveketale - po angleško in nemško. Sem se hitro navadila in mi je kar dobro šlo.

Drugi razlog za pomanjkanje časa - ki pa še kar traja - je pa ves svet okoli mene in tudi deli mene. Če je pa vse tako zanimivo! Med drugim sem odkrila svoje roke. Zelo rada lovim eno roko z drugo, ju sklepam in tlačim v usta. Palca pa itak že s prve najdem. Moje roke znajo včasih tudi mahnit po čem in pa kar naprej nekaj grabijo (khem, ne znajo še dobro izpustiti...)

Ravno danes, na svoj rojstni dan, je mama končno opazila moje poskuse dvigovanja. Danes so mi trebušnjaki posebej lepo uspeli. Prej je mislila, da imam krče ali kaj...haha!

Toliko zaenkrat. Grem zdaj celo noč prespat. Če sta mami in ati pridna, spim tudi po 12h, da jima ni treba zgodaj vstajat. Naj mu bo atiju, ko jutri ne rabi v službo. Lahko noč!


PS Pozabla sem povedat, da sem bila včeraj na kontroli kolkov in so 1A. Zdaj ne rabim več one debele plenice nosit.

Posvetovalnica, 2. mesec

Moje nove uradne mere so: 6800 g (mama zdaj razume, zakaj me tako težko nosi...), 61 cm (...in zakaj mi je vse premalo) in 41 cm obseg glavice (so 3x zmerli).
Na onih papirčkih imam čisto svoje krivulje, nad onimi drugimi. Moje mere so spet zbujale izraze osuplosti in preverjanje rojstnega datuma. Itak sem bila spet pohvaljena, kako sem lepa, zdrava, da lepo jem, se gibljem, zaznavam... in pri vsej tej teži, da nisem debela, ampak lepa čvrsta. Huh, da mi ne bo v to vlko glavo stoplo ;)

Muuu

Nekoč mi je mami na sprehodu pokazala kravice. Nisem čisto dobro razumela, kaj naj bi to bilo. Ampak razložila je, da kravice delajo MU. In dajejo mleko. Mamica tudi daje mleko. Toda to ne pomeni, da je krava, je rekla. "Mama da mleko za Elo, krava pa za mamo".








Rada se vozim okrog in gledam nove stvari. Včasih pa se mamici ne ljubi in se vozima pred in okoli hiše. Takrat vsaj vem, pri čem sem.









Pred hišo

Ela gre v mesto

Danes okoli pol petih popoldne sem našla nekaj finega. Palec! Super ga je sesat. Sumim, da je narejen za to. Sicer mi nenapovedano uide iz ust, ampak se slej ko prej spet pojavi v bližini (moram še zgruntat, kako to deluje...ker me res jezi...).

Nasploh sem danes veliko novega in lepega doživela. Zjutraj smo se odpeljali v Maribor in najprej odložili atija v službo (da gre služit kruh, je rekel. Jaz itak rabim samo mleko. Ga pa zato mami dvojno poje baje, pravi...) . Z mami sva šle k babici, tam sem še malo spančkala, potem pa sta me peljali v mesto.
Uau!, koliko novega! Najprej smo bile na banki - tam nič kaj zanimivega. Potem pa trgovine! Jao, kolko lepih pisanih stvari! Vozili sta me vsepovsod okrog, zdaj sem gledala lučke, zdaj sonček, enkrat prijetna glasba, drugič hrušč in trušč, povsod pa polno ljudi. Srečala sem tudi Saro. Skupaj sva posedeli na kavici . Mami je rekla, da se tako začne kofetkanje...
Mami in babica sta se nazaj grede še kar nekaj ustavljali in pozdravljali, me razkazovali (halo!) in "na hitrco" pobrskali po trgovinah...Potem se je pa mudilo k mehaniku. Preden sva šle po atija, je mami nardila, da se avto-jajčka vozi in sva bile še v eni ogromni trgovini s polno pisanih zanimivih stvari za pogledat.

Sem v avtu ali vozičku?!

Po poti domov sva atiju vsaka po svoje razlagali, koga in kaj vse sva videli in doživeli. Ati se je držal za glavo, ko mu je postalo jasno, da ima zdaj dve klepetavi babi*.

*"baba" v najboljšem pozitivnem smislu

Napredki?

Zadnje čase sta ati in mami zelo vesela in me zjutraj hvalita. Menda prespim celo noč, karkoli že to pomeni... A je to zato, ker ne jem, ko je tema? Hmm, bom jutri spet probala...

Aja, pa ugotovila sem, da rajši ne akam (oz. "delam pokpok" kot mojadva temu pravita) čez ves dan in prišparam za zvečer, da potem po kopanju (in jedi, ko že mislita, da bom zaspala) vse naenkrat spustim. Ker potem me morata pa še enkrat skopat ;)

Cmok cmok

Kaj so vaše roke tudi tako okusne ali je samo moja? Najrajši mam levo.

Kdaj pa kdaj me taista roka kresne po nosu.

Zzzzz...:/

Mami me poskuša navadit, da zaspim prej in v svoji košarici (baje jo roke bolijo, če me mora več ur uspavat v naročju...). Kadar se uspešno borim proti spanju v košari, me pa ati nosi in mi poje (temu pa se ne morem upirat ;) ). Parkrat jima je uspelo, da sem zaspala preden sta šla onadva, pa sem začela prej vstajat. Tak da po pol osmi nima mama več kaj dremat! Haha ;)

Grrrghaaaea! :)

...ali nekaj takega...ne znam zapisat. Čebljam pač.

Kje so moji nohtki?

Malo prej sem se zbudila in opazila nekakšne opilke okoli sebe. Moja rokica sedaj izgleda takole:
Ja, mamica mi je med spanjem postrigla nohte! Še dobro, da ima take specialne "niti-slučajno-me-ne-more-porezat" škarje. Mi je razložila, da je to naredila za to, da ne bom mela več tistih hecnih črtic po obrazu. Kje je tu povezava?!

Sprehodi

Danes je prišla babica iz MB in z mamico smo šle na dolg sprehod po najinem novem kraju. Uživam v vožnji, še posebej če čimbolj ruka in trese. Zato me mami mora peljat po travi, ne po asfaltu. Zadnje dni (ki so bili čudoviti sončni) sva se z mamico nasploh vse več sprehajali in spoznavali Lenart. V pomoč sta nam bila mamina nova prijateljica in moj bodoči sošolec. Onidve vso pot čveketata, medtem ko midva poskušava spat. Zelo rada sem zunaj, komaj čakam, da gremo jutri spet!

Dobro jutro!

Ha!

Sama se lahko obrnem s hrbta na bok!

PS Stara sem 6 tednov.

Te dni...

Dobila sem nove, večje pleničke. Te me ne tiščijo več pri bedrcih, pa še več prostora je not za akeca. Za 5-9 kg baje! Zdaj se trudim to zapolnit in včasih kako rundo spustim, da se več nabere :)

V soboto smo šli k babici v Maribor na kosilo. Vua, kako je blo vse zanimivo in drugače kot doma. Seveda sem zahtevala, da tudi jaz jem pri veliki mizi, tako kot ostali. Prilagam fotografijo z naslovom "Po jedi". Ja, mamini lasje so nekam izginili...Zdaj je ne morem več cukat, pa tudi žgečkajo me več ne...

Jutri greva z mamico spet - na sprehod ob vlki bani (Ime ji je Drava).

Posvetovalnica

Včeraj so me v posvetovalnici zmerili in stehtali - in zraven zajemali sapo - pri svojih rosnih 34ih dneh imam 5750 g in 57 cm. In to samo od maminega mleka. Mnjam!
Tam sem bila pridna, srečala sem vrstnico, ki pa je bila pol manjša od mene. In trikrat bolj glasna. Sicer so pa tudi mojo potrpežljivost pripeljali h koncu, ko so me pustili pol ure čakat. Zdravnica me je pregledla po vseh kotih, pohvalila in napisala vitamine. Danes mi jih je mami dala, zmešane z njenim mlekom. Me je pohvalila, ker sem jih pridno pogoltnila. Pravi, da je bilo težje pet kapljic prepričat, da skočijo na žličko, kot pa mene, da jih popijem.


PS Dobila sem svojo davčno številko. Juhu? Nevem...

Sliki s kopanja

Čof čof!

Juhu, danes sem se kopala! Zjutraj je prišla tista teta, ki najraje gleda moj popek. In sta me z mamico prvič skopali. Najprej sta vse pripravili, jaz sem pa čakala. Tista teta me je nagičko dvignila in najprej sem začutila nekaj toplega na ritki. O o! Priznam, v začetku nisem točno vedla, kaj se dogaja in sem za vsak slučaj grdo gledala. Potem pa sem uživala, ko sta me postopoma milili in splaknjevali - to je ja fajn! Do oblačenja :/

En mesec!

Danes imam rojstni dan, stara sem že 1 mesec. (V petek sem dopolnila štiri tedne.) V tem času sem precej okrepila vratne mišice, tako da že kar nekaj časa držim glavo pokonci in jo obračam. Izgovarjam nekaj glasov (npr. "ga") in se komu nasmehnem (ljudem, ne fotoaparatu;) ). Dalj časa opazujem predmet in mu lahko tudi sledim z očmi, če se premika. Moj popek je že lep in končno suh, jutri se bom kopala!

Bibice v nosku!

Mami mi je očistila nosek - obe luknjici - in nisem niti pisnila!
Sicer se ob tem namučita oba: Najprej iz vatke namočene v vodo izdelata torpede, debeline moje nosne luknjice ali ožje. Ati temu posveti veliko pozornosti in v izdelavo vloži čas in umetniško žilico. Potem s temi torpedoti v roki lovita luknjice mojega nosu, jaz pa se jim seveda izmikam. Če jima le uspe (navadno vsaj eden drži mojo glavo), potisneta torpedo vse globlje v moj nos in ga pri tem vrtita (v smeri urinega kazalca - v resnici ni pomembno...) v lovu na bibice. Jaz pri tem skušam karseda kričat - naj cela ulica ve, kaj delata z mano. Kadar ulovita posebej veliko bibico, sta ponosna in vesela in si jo nekaj časa ogledujeta. Če je lov neuspešen, poskušata znova, dokler moje dretje ni preveč ipično za njuni razneženi duši. Nikoli še nista poskušala več kot dvakrat na nosno luknjico ;)

Primer maminih "neumetniških" torpedov, ki so uporabni z obeh strani. Lahko so na koncu zaobljeni ali "špičasti".

Danes je bilo lepo toplo, skoraj že vroče in so me vozili zunaj, že do ceste. Babica in dedi sta spet odpotovala, čeprav sta komaj prišla z dopusta in tako zamudila tretjino mojega življenja (zdaj ga bosta pa polovico!).
Zakaj sta ati in mami godrnjava, če hočem jest in se pogovarjat, ko je zunaj tema?

Kaj je to služba?

Dopoldne sva bili z mamico brez atija, ker je moral v službo :( Menda bo zdaj večkrat tako. Oba z atijem sva žalostna. Zato sem se vse dopoldne stiskala k mamici in zizala... Potem pa smo šli ven! Danes sem bila na vrtu, v sadovnjaku in vse okoli hiše. Lepo mi bo tekat tukaj naokoli in jeziti mamico in atija, ko se jima bom skrivala.
Tak, zdaj se gremo umivat, kopat se še ne morem, ker se popek noče in noče zacelit. Lahko noč ;)

Rastem!

Danes smo bili v posvetovalnici. V treh tednih sem pridobila kilogram teže in zrastla za 4 cm, tako zdaj tehtam že 5030 g in sem dolga 56 cm! Med dretjem mi je uspelo potočit dve solzici iz desnega očesa - mar to pomeni, da že jočem in ne samo kričim?
Še to - z mamico sva bili pohvaljeni, da se lepo dojiva!

Hvala vsem!

Mami želi, da napišem, da se vsem lepo zahvaljujeva za čestitke in lepe želje ob mojem rojstvu. Hvala!

Končno doma!

Saj nisva bile z mamico tako dolgo v porodnišnici, doma sva že od prejšnjega četrtka. Toda nisem uspela prej pisat, sem bila preveč zaposlena s spanjem in prehranjevanjem. Zdaj sem doma že skoraj dva tedna. Se mi zdi, kot da že vse življenje! Bolnico sem praktično že pozabila.
Tistega četrtka torej je bilo peklensko vroče in šla sem na najdaljše potovanje v svojem življenju. Oblekli so me malce bolj toplo zaradi klime v avtu. Potem pa ati ni upal preveč hladit, da se ne bi prehladila. Jao, sem švicala! Najprej smo se vozli čisto malo in se ustavli pri mamici doma (kjer je do zdaj bila doma). So mi povedali. Jaz sem vse prespala. Potem pa smo se spet vozili bolj dolgo. Sem ugotovila, da se rada vozim. Glasno sem se jezila, ko smo stali zaradi dela na cesti.
Doma so zame prav lepo pripravili. Ati je pred najinim prihodom še vse očistil. Nisem pa prepričana, če sem zadovoljna, da se starša na meni učita, kako skrbeti za novorojenčka. Ati je včasih prav smešen, ko naju obe z mamico streže (in ob prilikah še goste), pri tem pa je zmeden in skoz pozablja stvari. Še dobro, da je mami dobra v "dajanju navodil". Dostikrat pa se onadva meni smejita. Trenutno namreč jem, spim in odvajam, pa še to poskušam hkrati. Smešno jima je, kadar te dejavnosti pospremim z zvočnimi signali ali pa ko na njuno željo globoko rignem (="podrem kupčka"). Ma, mam nezrela starša...
Jima pa kdaj tudi ponagajam. Največ priložnosti je seveda med previjanjem, ko lahko polulam sveže pomita tla. Zadnjič sem jima vrnila za skoraj vsakodnevno čiščenje nosu in sem z dobrim tajmingom in natančnim ciljanjem pokakala celo mamico in četrt sobe. Ko sta to počistila, pa sem še pobruhala tla preko atijevega ramena.
Opazila sem, da so se neke stvari po rojstvu spremenile. Za razliko od prej, moram zdaj sama jest, pa veliko več stvari vidim! Predvsem rada gledam svetlobo, barvaste črte na posteljnini in okrogle stvari - sta se mi smejala, ko mi je ati pokazal sončnico, jaz pa sem mislila, da bom jedla...

Moj prvi dan

Moj prvi dan je za mano! Zdravniki in babica pravijo, da sem zdrava in lepo rejena.:) Čeprav mamico še vedno bolijo posledice od poroda, mislim, da ji jih lajšam jaz, saj se cel dan carta z menoj.:) Z atijem sta nad menoj navdušena, veselje in sreča pa kar izžareva iz njiju, kakor tudi iz ostalih. Prav tako vsi govorijo, da sem najlepši dojenček, kar bo pa verjetno že držalo!;)
Najlepše mi je ko sem pri mamici, kajti ves dan mi je na razpolago samopostrežna z obilo hrane! Danes sem kar cel dan jedla, malo zaspala in spet jedla! Čudežne mamine pipice iz katere teče hrana sploh nisem hotel dati iz ust!:) Malo žalostna sem zvečer, ko me od mamice odpeljejo, saj mora tudi ona počivati! Ampak ne jokam, saj sem že velika punca!:)
Spoznala sem že obedve babici, dedka in strička Petra. Obedve teti, pa sta nekje na morju, zato še ju ni bilo. Bosta se že oddolžile s kakšnim jurčkom, da jima ne zamerim.;)
Prav tako si me lahko na tej povezavi ogledate in se prepričeta, da sem res tako lepa kot vsi govorijo!:)

21.07.2006 11:03

Rodila sem se kot najlepša princeska na svetu! Sem Ela, težka 4170g in velika 52cm! :)

21.7.2006

...bo izgleda moj rojstni datum. Mami je zmenjena za pregled jutri. Hočejo ugotoviti, kako je z mano in me na vsak način spraviti na svet. Upam, da bo čimmanj boleče. Je pa fin občutek, da me tako zelo komaj čakajo ;)

Se vidimo!

Moj rojstni dan...

...še ne bo danes ;) Čeprav je mami tako mislila. Danes sva bili na pregledu - mami švingla in hoče zvedet, kdaj bom prišla. Ampak meni je zaenkrat še fino tu notri. Zdravnica ji je sicer povedala, da se mi še ne mudi. In je ocenila, da sem težka nekje 3800g. Jaz sem pa namreč z atijem zmenjena, da bom do vikenda še počakala...;)

Moj ati je diplomiral!

Ta torek. Torej bom hčerka gospoda diplomiranega inženirja ;) Takle, zdaj imam visoko izobražene starše.
Atiju se je zelo mudilo, ker je danes pričakovan datum mojega poroda. Ampak ne vejo, da se meni ne mudi in tudi ne povem, kdaj pridem!
So pa že vse pripravili - sestavli lepo romantično košaro z baldahinom, moje prednice so oprale in zlikale in lepo zložle kupe plenic in polno oblačil zame! Čaka me previjalna mizica z banico, voziček sem pa že zadnjič pokazala.

38.teden

Še vedno sem v mamici, čeprav sem že precej velika. Ta teden so me gledali in poslušali moj srček. Videli so, da sem težka že 2600 gramov in da je z mano vse vredu. Posteljica je še lepa in imam dovolj plodne vode, zato se mi ne mudi ven. Malo sem jim nagajala - nisem hotla sodelovat in je mamica morala kar trikrat nazaj. Mami pridno šteje moje gibe in jih zapisuje v razpredelnico. Čez dan jih mora naštet vsaj 10, vendar jih navadno imava toliko že dopoldan. Počasi zgubljam verniks, to mastno snov, ki je prekrivala mojo kožo, in zdaj eni koščki tega plavajo okoli mene. Upam, da jih ne bom preveč pogoltnila. Moje črevesje se pa že polni in pripravlja na prvi kakec (mekonij se mu reče). Pljuča in glasilke imam pripravljenje, da zatulim ob prihodu.

Ta teden sva z mamico stanovali pri moji prababici. Ati je namreč urejal naš domek, pri babici pa je bilo za mamico preglasno in prevroče, saj koncerti na Lentu trajajo pozno v noč. Prababica in pradedek (uh, le kako ju bom klicala? Pa drugega pradedka in prababici?!) sta lepo skrbela za naju.
Pozabila sem pokazat voziček, ki sem ga dobila! Prilagam sliko (ni najboljša, je z dedijevim telefonom - on je tud zrihtal voziček):

Kaj ne, da je lep? Mami in ati morata še malo navodila naštudirat, da bosta obvladala vse možne kombinacije, postavitve in načine uporabe. Juhu, se že veselim!

37. teden

Zdaj sem še težja, tudi spustila sem se že - mamici se zdi, da bom kar ven padla, ko hodi. Ne skrbite, bom počakala vsaj še dva tedna, da bodo sobe pripravljene, tak kot je ati rekel. Sicer pa sem s tem tednom lahko rojena "v roku". Mami pridno šteje moje gibe. Malo še vadim dihanje, ampak vdihujem tekočino, tako da se mi pogosto kolca. Lahko pa sesam palec, obračam glavo, požiram, mežikam in grabim.

36. teden

Še samo mesec dni do rojstva. Še malo rastem in se še redim, drugače pa sem pripravljena.
Ta vikend so moji starši začeli intenzivno urejat moj bodoči življenjski prostor. No, z mamico se drživa stran od barve in hlapov, medtem ko ati in teta pridno barvata.

Jaz nisem žoga!

Levo lahko vidite moj trenutni domek. Kot vidite mi je že malo tesno, čeprav sem si vzela že kar precej prostora. Za nevedneže pa: MAMICA NI POJEDLA ŽOGE!!! ;)