Moji otroci

Moji otroci so Minka, Tinka, Monika, Mojca, Maja, dojenčice Taja, Dina in Julija (ta je tako majhna, da jo lahko dam v žep), Telebajsek, nekaj medvedkov, žaba, opica, male živalce in nekaj figuric. Ker so še majhni, jih moram previjat, ko se pokakajo in jih oblačit. Seveda jim moram tudi kaj skukat, da ne ostanejo lačni in jih potem nahranit. Večje lepo posadim na stole pri mizi, jim zavežem slinčke in pogrnem prtičke, potem pa jim pogam jesti, saj niso preveč spretni z žlico.
Zelo pomembno je, da grejo spat. Po tleh jim po vsej sobi nastavim ležalnike, nanje razporedim moje otroke in jih pokrijem z robčki ali prtički. Ko pride mama iz službe, jo najprej opozorim "Pišt! Moji otroci spijo!"
Otroci včasih tudi jokajo in takrat jih moram potolažit in pocartat. Nekatere je treba tudi uspavat. Včasih koga tudi podojim - spleževa na veliko posteljo, položim ga ob sebe in dvignem majčko. Rada imam te moje otroke, jaz sem njihova mamica.
Pa nič ne ubogajo!

Kdo rabi pleničke?

V bistvu sem se spravila napisat kratek povzetek zadnjih devet mesecev zato, da bi lahko objavila nekaj pomembnejšega:
Čez vikend sem namesto pleničk nosila spodnje hlačke in ostale so suhe!
Namreč v tej novi igralnici v vrtcu imamo zraven taka mala stranišča. Ker so otroci brez pleničk hodli tja lulat in kakat sem seveda hotla tudi jaz. Pa je Darka rekla, naj mi mamica nastavi še kakšne spodnje hlačke za v vrtec, ker tako pridno hodim na stranišče, da plenička ostaja čista. In tako sem začela nositi spodnje hlačke, tudi spala sem v vrtcu brez pleničke. Doma sem še kdaj malce prepozno povedala, da moram lulat, pa sem se lahko večkrat na dan preoblekla v sveže hlače :) V soboto pa je bila mamica zelo vesela, ker sem vedno pravočasno povedala in sem ves dan lulala in kakala v stranišče. Za nagrado sem dobila Lokomotivčka Tomaža.
Še malo pa morda sploh ne bom več potrebovala pleničk. Tudi zjutraj, če grem takoj, ko se zbudim, na kahlico, ostane plenička, ki sem jo imela čez noč, suha! No, bom pa imela pleničke le še za previjat moje otroke...

Kaj je mami pisala o meni 21.maja 08

Našla sem en mejl, ki ga je mami pisala prijateljici 21. maja 2008 in piše o meni:

Ela je pa tako lušna! Pa prava klepetulja. Govori nonstop, vse pove, vse se da z njo zmenit. Skozi sproti opisuje svoja dejanja in dejanja drugih, kaj bo storila, kaj je bilo, kaj bi si želela in tako dalje. Govori v pretekliku in prihodnjiku, uporablja vse sklone (lepo loči rodilnik in tožilnik), glagole, pomožne glagole itd., edino dvojnega zanikanja še ne skapira. "Ne boš jedla?" "Ja." - to pomeni, da ne bo jedla. Torej potrdi tvoje zanikanje, če veš, kaj mislim. Vglavnem navdušuje me dnevno. Pa zelo divja je, taki ravbar, ni neki pussy (ko en njen prijatelj, ko ne upa nikamor splezat). Na tisti njen "avto" (taki potiskač) spleza na sedalo, pol pa pravi "Mama, glej Elo!" ko neki surfer zgleda. Tobogan obožuje, takoj se je naučila sama splezat gor po lojtrci, samo ji je brezveze se navadno dol pelat, zato se raje po trebuhu, al pa en dan ji je bil hit, po riti po onem lojtrastem delu dol! Pa VSE ponavlja. Ne samo pri govoru (zadnjič me je presenetla: "Adijo mami. Fajn bodi!"), ampak dejanja. Na punčki ali telebajsku (novi hit, sem ji kupla DVD) izvaja in se z njo pogovarja kot mi z njo - jo previja, kopa, daje spat, carta, ji da za jest (hrani je ponavadi ne, ker Ela tudi sama je), ali pa jezno reče "Veš kaj, telebajsek!". Pomaga nam kuhat, brisat, zlagat posodo - vglavnem vse mora "Ela tudi _____vstavipoljubno___ bo."

Pa mislim, da tudi že dosti razume:
Mama: "Joj, kak piha. Kdo piha, Ela?"
Ela "Veter!"
Mama: "Točno. Veter piha. Kaj pa dela sonček?"
Ela : "Sije" (prisežem, da prej nisem vedla, da to ve)
Mama: "Ja bravo, sonček sije ja. Kaj pa dežek?"
Ela : "Pada. Joj, mama lej pikice (Kaže na tla). Dežek pada."
Mama: "Res? Pa nimava dežnika. Kaj boma pa zdaj?"
Ela: "Mokre boma!"


Ni lušno? Al pa zadnijič, z Matjažem.
Ela:"Akala sem"
Matjaž: "Ja, zakaj pa nisi rekla, bi šla na kahlico."
Ela: "Oprosti, ati!"

Potty trainana še ni. Se pa spoznava s kahlo, na njeno željo včasih malo posedi gor, je tudi že lulala not. Bomo poletje izkoristli, da bo brez pleničke.

Tako. Če že dolgo nisem pisala, je vsaj tu mami malo opisala, kako je z mano.

Odkar sem bila tisti "sajšek"...

...je minilo že precej časa - zdaj tudi rečem že "zajček".
Kmalu po tistem je tudi mama začela hodit v to neko "sjušbo", jaz pa sem začela v vrtcu hodit spat po kosilu, tako kot drugi otroci. Doma se še vedno pustim uspavat, v vrtcu pa pa sem že od začetka lepo sama zaspala. No, čisto sama ne - z mano je v vrtec vsak dan hodila moja Minka. Ker je mami bolj dolgo v službi in tudi gre že, ko jaz še spim, sta me začela v vrtec vozit in pome hodit izmenično ati in babi Anka.
Nekaj časa se mi je uspelo zbujat malo pred mamino budilko, da sem dobila še malo za zizat, preden je mama pobegnila, kasneje pa sem jaz tudi raje še malo spala, da me mora ati zdaj že budit za v vrtec. Dojiva pa se z mamico še občasno, ko si zaželim.
V vsem tem času sem seveda zelo napredovala - govorim tekoče (pravzaprav kot dež), zrastla sem, vse bolj sem spretna, obvladam barve, količino do dve. Zelo rada pojem, posnemam odrasle, telefoniram, rišem in se igram: s punčkami, vrtec, trgovino....

Moja Minka in jaz na poti na morje

Vmes smo bili na morju, kjer sem neprestano silila v vodo, pa če so me valovi še tako zalivali. Še zdaj se rada doma kopam in se igram morje, v bani pa kažem mamici in atiju, kako plavam.
Potem sem nekajkrat imela rojstni dan - za te priložnosti so me naučili odgovorit z "dve leti". (Ta odgovor še zdaj uporabim, kadar ne vem točno, kaj so me vprašali...)
V vrtcu smo se preselili v drugo igralnico. Prišlo je nekaj novih otrok, ki so v začetku jokali, pa sem jih tolažila. Še vedno imamo našo vzgojiteljico Darko.
Zdaj tudi že redno pred spanjem čistim svoje zobke - imam jih že 18!